Zalivanje v vročini: koliko, kdaj in kako
Julijski vročinski valovi v Ljubljani pogosto pokončajo več rastlin kot zima. Ključ ni v pogostosti, temveč v globini zalivanja.
Ko se temperature dva tedna gibljejo nad 32 °C, se rastline branijo same: zaprejo listne reže in ustavijo rast. Če jih v tem času silimo z gnojili in pogostim površinskim zalivanjem, jih dodatno oslabimo.
Globoko in redkeje
Namesto vsakodnevnega škropljenja zalivajte dvakrat do trikrat tedensko, a toliko, da voda doseže celotno globino koreninske grude. Pri lončnici to pomeni zalivanje, dokler ne priteče iz odtočne luknje, nato pa odstranitev odvečne vode iz podstavka po petnajstih minutah.
Ura dneva šteje
Najboljši čas je med peto in osmo uro zjutraj. Zvečer zalita zemlja ostane vlažna vso noč, kar v mestnih dvoriščih z malo pretoka zraka pospeši glivične bolezni in pritegne polže.
Zastirka je pol dela
Tri centimetre skorje, sesekljanih vejic ali celo suhe trave zmanjšajo izhlapevanje za približno tretjino. Na visokih gredah je razlika najbolj opazna: zastrta greda potrebuje polovico manj vode kot gola.
Znaki, ki jih ljudje zamenjujejo
Rumeni spodnji listi in mehko steblo pomenijo preveč vode. Sivo-zelen odtenek, zvijanje robov navzgor in listi, ki se do večera ne izravnajo, pomenijo pomanjkanje. Če dvomite, dvignite lonček: suh je opazno lažji.
Vtisnite prst 5 cm v zemljo. Če je na tej globini še vlažna, ne zalivajte — večina propadlih balkonskih rastlin je utopljenih, ne izsušenih.